Naš Svetovalec združuje odgovore na pogosto zastavljena vprašanja naših uporabnikov, ki so povezana z izbiro in izkoriščanjem različnih virov energije ter učinkovito rabo energije v vsakdanjem življenju.

Ozaveščeni uporabniki energije pomembno prispevamo k energetsko in okoljsko učinkoviti rabi energije ter s tem k višji kakovosti našega bivanja.

Zakaj se v mestu ne morem ogrevati, kakor pač hočem?

28. 04. 2017

Eni pravijo, da zato, ker tako zahteva Odlok, ki za mesto prepoveduje kurjenje drv, premoga, peletov pa tudi toplotnih črpalk, če je na voljo daljinsko ogrevanje. V resnici pa ni Odlok prav nič kriv. Odlok ne vsiljuje nekaj, kar bi bilo neumno in dražje. Razlog, da se v mestu pretežno grejemo na daljinsko ogrevanje, je, da je sistem daljinskega ogrevanja v zgoščenih večjih naseljih daleč najprimernejši in cenovno najugodnejši vir ogrevanja. Take so izkušnje po vsem svetu.

Pri sistemih daljinskega ogrevanja se toplota proizvaja v posebnem energetskem objektu in se nato do posameznih domov oz. stavb prenaša po vročevodnem omrežju. Prenosnik toplote je najpogosteje voda ali vodna para. Predaja toplote iz omrežja v objekt poteka v toplotni postaji. Z daljinskim ogrevanjem nadomestimo kotlovnice za posamezen objekt ali večstanovanjske objekte. 

Daljinsko ogrevanje je energetsko in okoljsko zelo učinkovit sistem, saj je centralizirana proizvodnja večjih količin toplote tudi cenovno ugodnejša od manjših proizvodenj. Zaradi cenovne zahtevnosti gradnje distribucijskega sistema se taka proizvodnja splača tam, kjer je poseljenost večja, saj je potrebno na eno gospodinjstvo zgraditi manj metrov razvodnega omrežja. Izraba takega omrežja zato ni le ugodnejša od izrabe drugih virov, ampak se skozi čas strošek ne povečuje. Toplotno črpalko na primer morate zamenjati po desetih ali najkasneje dvajsetih letih, vmes pa nosite stroške popravil. Daljinsko ogrevanje ne prinaša tovrstnih nepredvidenih stroškov popravil ali stroškov menjave. 

Sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani se razprostira predvsem po osrednjem delu mesta. Objekti, priključeni na ta sistem, ne potrebujejo lastnega proizvodnega vira ogrevanja, sistem sam pa uporabnikom poleg stroškovnih in okoljskih prednosti zagotavlja predvsem udobje in priročnost ter omogoča večjo energetsko učinkovitost. 

Daljinska oskrba s toploto ima še dodatno okoljsko prednost, tudi za Ljubljano. Odkar je sistem zaživel, se je zrak v Ljubljani bistveno izboljšal, kar dokazuje gornji graf. Izkušnje v razvitem svetu so pravzaprav enoznačne: v strnjenih naseljih je sistem daljinskega ogrevanja daleč najprimernejša oblika zadovoljevanja potreb po toploti.

Hvala, ker nas berete, všečkate in delite. Vaša mnenja, predloge ter vprašanja nam lahko posredujete na info@energetika-lj.si, s pripisom: Za svetovalca