Danes o ogrevanju odloča uporabnik sam, ki lahko svojo željo po začetku in koncu ogrevanja sporoči prek upravnika, če živi v večstanovanjski stavbi, ali kar neposredno, če je lastnik samostojnega stanovanjskega objekta. V kolikor toplotno postajo vzdržuje Energetika Ljubljana, na poziv pooblaščenega uporabnika oziroma upravnika izvede fizični vklop toplotne postaje, v nasprotnem primeru pa se morajo uporabniki obrniti na njihove pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj oziroma upravnike stavb. Vklop toplotne postaje se, v tem primeru, izvede na podlagi zahteve, ki jo etažni lastniki podajo upravniku. Etažni lastniki izrazijo željo po začetku ogrevanja svojemu odboru (nadzorni, kurilni odbor, itd.), le-ta pa upravniku stavbe. Vse je torej odvisno od dogovora z etažnimi lastniki, torej uporabniki. Vsekakor je upravnik vedno pravi naslov za pridobivanje informacij o vklopu in izklopu toplotnih postaj ter usklajevanju med stanovalci.

Ogrevalni sistem mora biti prilagojen načinu življenja posameznika. Odločiti se je treba za stopnjo udobja, ki jo želimo in ki naj nam bi jo omogočal ogrevalni sistem – predvsem glede na potreben prostor za hrambo energenta in vloženi čas potreben za delovanje in vzdrževanje sistema.

Omejevanje rabe lesne biomase kot energenta v gospodinjstvih, predvsem na podeželju, kjer se raba lesa za ogrevanje v zadnjih letih še povečuje, je nemogoče. Lahko pa z nekaterimi ukrepi vplivamo na zmanjšanje škodljivih emisij.

Metan ali stisnjen zemeljski plin (CNG) je pogonsko gorivo, kot sta bencin ali dizelsko gorivo. Stisnjen zemeljski plin nastane, ko zemeljski plin tehnološko obdelajo, kar pomeni, da ga odvzamejo iz omrežja in stisnejo na 200 barov ali več, tako da zavzame malo prostora.

V zadnjem času vse večkrat slišimo za besedno zvezo zelena energija, zato se pojavlja vprašanje, kaj to sploh je. Zelena energija je proizvedena na okolju prijazen način iz obnovljivih virov, kot so energija vode, sonca, vetra in biomasa.

V skrbi za zdravo in čisto okolje je eden od ključnih kriterijev za izbiro najprimernejšega ogrevalnega sistema tudi okoljska sprejemljivost ogrevalnega sistema. Skrb za okolje je večplastna in nastopa na vseh področjih življenja.

Na izbiro ogrevalnega sistema poleg lokacije in nanjo vezanih lokalnih energetskih predpisov vpliva tudi to, kakšen objekt želimo ogrevati. Je to večstanovanjski objekt, enodružinska hiša, novogradnja, starejši objekt, nizkoenergijska ali celo pasivna hiša? Je to star objekt s slabo izolacijo? Želimo objekt poleti tudi hladiti?

V zadnjih letih so toplotne črpalke postale pravi hit. Razlogi naj bi bili sledeči: enostavna raba, okolju prijazen vir toplote, nizki obratovalni stroški,… Idealen vir toplote za naš dom torej. Pa je vse to res?

Eni pravijo, da zato, ker tako zahteva Odlok, ki za mesto prepoveduje kurjenje drv, premoga, peletov pa tudi toplotnih črpalk, če je na voljo daljinsko ogrevanje. V resnici pa ni Odlok prav nič kriv.

Pred sto leti je bilo preprosto: premog in drva. Ta smo vrgli v peči, ki so poleg dima na preprost način greli prostore in vodo za umivanje in kuhanje. Danes imamo na voljo daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, kotle na pelete, kurilno olje, elektriko ...