Predstavljamo nekaj nasvetov za prihranek pri stroških energije.

Danes o ogrevanju odloča uporabnik sam, ki lahko svojo željo po začetku in koncu ogrevanja sporoči prek upravnika, če živi v večstanovanjski stavbi, ali kar neposredno, če je lastnik samostojnega stanovanjskega objekta. V kolikor toplotno postajo vzdržuje Energetika Ljubljana, na poziv pooblaščenega uporabnika oziroma upravnika izvede fizični vklop toplotne postaje, v nasprotnem primeru pa se morajo uporabniki obrniti na njihove pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj oziroma upravnike stavb. Vklop toplotne postaje se, v tem primeru, izvede na podlagi zahteve, ki jo etažni lastniki podajo upravniku. Etažni lastniki izrazijo željo po začetku ogrevanja svojemu odboru (nadzorni, kurilni odbor, itd.), le-ta pa upravniku stavbe. Vse je torej odvisno od dogovora z etažnimi lastniki, torej uporabniki. Vsekakor je upravnik vedno pravi naslov za pridobivanje informacij o vklopu in izklopu toplotnih postaj ter usklajevanju med stanovalci.

Po predlogu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov so predvideni solidarnostni dodatki v višini 150 EUR. Sredstva bodo upravičencem nakazana na njihove TRR račune (Uradni list RS, št. 29/2022 z dne 4. 3. 2022) najpozneje do 15. 4. 2022.

V času ogrevalne sezone se marsikdo sooča z višjimi zneski računa za porabljen zemeljski plin.

Konec decembra je bil v mnogo slovenskih krajih toplejši kot običajno, zato je marsikoga presenetila višja poraba kot v mesecu novembru.

Ali so na mojem računu za elektriko nepotrebni dodatni stroški. Dodatni strošek na računu za elektriko je vsaka postavka, ki ni zakonsko določena. Vsak tak strošek zvišuje znesek, ki ga mesečno plačujete za elektriko. Dodatne stroške dobavitelji različno poimenujejo: mesečno nadomestilo, nadomestilo za tisk računa, pavšalni strošek poslovanja (PSP) ipd. Nekateri dobavitelji zaračunavajo tudi manipulativne stroške, stroške sporočanja porabe ali kakršnekoli neupravičene stroške. PSP je torej kratica za pavšalne stroške poslovanja. Dobavitelji pavšalnih stroškov poslovanja ne smejo zaračunavati odjemalcem pri rednih ponudbah oz. tistim, ki so na rednem ceniku, lahko pa to storijo pri akcijskih in paketnih ponudbah. Dobavitelj lahko odjemalcem torej zaračuna pavšalne stroške poslovanja, ne glede na njihovo poimenovanje v cenikih akcijskih ali paketnih ponudb.

Uporabniki daljinskega ogrevanja v Ljubljani se o začetku in koncu ogrevalne sezone sami odločajo že od leta 1991. Zakonodaje, ki bi predpisovala rok zaključka ogrevanja, ni, ker tudi zunanje temperature niso predvidljive (vzemimo za primer letošnjo pomlad).

Ogrevalni sistem mora biti prilagojen načinu življenja posameznika. Odločiti se je treba za stopnjo udobja, ki jo želimo in ki naj nam bi jo omogočal ogrevalni sistem – predvsem glede na potreben prostor za hrambo energenta in vloženi čas potreben za delovanje in vzdrževanje sistema.

Če imamo v stanovanju mlačne ali hladne radiatorje je treba najprej preveriti, ali je v njih zrak in jih odzračiti. Če tudi potem radiatorji ne bodo topli, je razlog lahko v napačni nastavitvi termostatskega ventila, lahko pa je ta samo dotrajan. Če radiator ne bo topel niti po nastavitvi termostatskega ventila ali njegovi menjavi, je težava drugje.

Omejevanje rabe lesne biomase kot energenta v gospodinjstvih, predvsem na podeželju, kjer se raba lesa za ogrevanje v zadnjih letih še povečuje, je nemogoče. Lahko pa z nekaterimi ukrepi vplivamo na zmanjšanje škodljivih emisij.

Pred kurilno sezono nekaj nasvetov za zdravo in energetsko bolj učinkovito ogrevanje

Danes o ogrevanju odloča uporabnik sam, ki lahko svojo željo po začetku in koncu ogrevanja sporoči prek upravnika, če živi v večstanovanjski stavbi, ali kar neposredno, če je lastnik samostojnega stanovanjskega objekta. Vse je torej odvisno od dogovora z etažnimi lastniki, torej uporabniki. Vsekakor je upravnik vedno pravi naslov za pridobivanje informacij o vklopu in izklopu toplotnih postaj ter usklajevanju med stanovalci.